Uvodni razgovor
Za prvo srečanje se dogovorimo po telefonu ali po elektronski pošti. Na prvem srečanju se pogovorimo o vaših težavah, zaradi katerih se želite vključiti v obravnavo, vaših pričakovanjih, dilemah ter ustreznosti psihološkega svetovanja ali psihoterapije za vas. Na uvodnem razgovoru lahko zastavite vprašanja, ki vam bodo olajšala odločitev za nadaljnjo obravnavo. Uvodni razgovor je za vas neobvezujoč in še ne pomeni, da se morate vključiti v obravnavo. Namenjen je medsebojnemu spoznavanju, pridobitvi osnovnih informacij in sprejetju odločitve za nadaljnje sodelovanje.
Psihološko svetovanje
Psihološko svetovanje je znanstveno utemeljena disciplina, ki temelji na psiholoških teorijah. Psiholog pri svojem delu uporablja specifične psihološke metode in tehnike, s katerimi klientu skozi pogovor pomaga osvetliti njegov način razmišljanja, doživljanja in čustvovanja ter vedenja. Psiholog ne daje nasvetov in napotkov, temveč klienta na različne načine podpira pri iskanju lastnih, zanj sprejemljivih rešitev problema. V začetku svetovalnega procesa psiholog in klient jasno opredelita klientov problem in postavita (dosegljive) cilje. Psihološko svetovanje uporabljamo pri reševanju vsakdanjih težav. Usmerjeno je na aktualne probleme v posameznikovem življenju in sprejemanje zavestnih odločitev za spremembo in osebnostno rast. Psihološko svetovanje je namenjeno posameznikom, partnerjem, staršem in družinam.
Svetovanje in psihološka podpora v procesu ločitve
Storitev zajema informacije o postopku razveze zakonske zveze oz. razpadu zunajzakonske skupnosti, pomoč in svetovanje pri pisanju potrebne dokumentacije, usmeritve in psihološka podpora skozi celoten postopek ločitve. Psihološka pomoč pri čustvenem soočanju z ločitvijo. Pomoč pri vzpostavljanju konstruktivne komunikacije in konstruktivnega reševanja zapletov, ki nastajajo v procesu ločitve s ciljem, da bi bila ločitev čim hitreje in kvalitetno izpeljana. Za pare z otroki vključuje tudi svetovanje pri urejanju porazveznih vprašanj (zaupanje otrok v varstvo, vzgojo in oskrbo, stiki z otroki). Pogovori o dolžnostih in pravicah staršev po razvezi zakonske zveze oz. razpadu zunajzakonske zveze, razmejevanje med partnersko in starševsko vlogo.
Pomoč v akutni duševni stiski
Kriza je stanje dalj časa porušenega duševnega (psihofizičnega) ravnovesja zaradi razmeroma hude duševne ali osebnostne obremenitve oz. stiske, ki jo doživlja posameznik v določenem življenjskem obdobju.
Razvojne krize so običajne in si v razvoju posameznika sledijo v logičnem zaporedju (v adolescenci, srednjih letih, starosti). So prehodne (znanim zahtevam in nalogam določenega življenjskega obdobja se pridružijo nove) in uspešna razrešitev vodi v novo razvojno obdobje. Težave, ki nastanejo, kadar posameznik obtiči v prehodu iz enega v drugo razvojno obdobje, pa pogosto prerastejo v duševno krizo.
V duševno krizo lahko privedejo dogodki, ki preprečujejo ali ovirajo izpolnjevanje pomembnih življenjskih potreb in ciljev. Pogosto so povezani z izgubo ali grožnjo izgube, ki sta lahko dejanski ali pa le del posameznikovega doživljanja, npr. smrt bližnjih, ločitve z bližnjimi, izguba službe, izguba samospoštovanja, bolezen, invalidnost, upokojitev, nesreče idr. Posameznikov odziv na obremenilne dogodke je odvisen od vrste sprožilnega dogodka, njegovih osebnostnih lastnosti, predvsem pa od sposobnosti prilagajanja in obvladovanja različnih situacij ter socialnih okoliščin. Večina ljudi sama ali s pomočjo bližnjih obvlada krizno situacijo in ponovno vzpostavi porušeno psihofizično ravnovesje ter osebnostno (do)zori. Neugodna interakcija med osebnostnimi potezami in zunanjim okoljem pa lahko potisne sicer stabilnega posameznika v situacijo, ki preseže njegove zmožnosti, da uspešno obvlada in razreši nastalo stisko. Takrat je smiselno, da posameznik poišče strokovno pomoč in se ob podpori strokovnjaka spoprime s svojo stisko, ki sicer lahko pripelje do trajnih sprememb posameznikovega razpoloženja, osebnostnega delovanja in ogrozi njegovo integriteto.
Krizna intervencija je usmerjena na posameznikove aktualne razmere in njegovo čustveno doživljanje le-teh. Posameznik ob strokovni pomoči išče konstruktivne rešitve za nastalo situacijo oz. učinkovito prilagoditev nanjo. Po zaključeni krizni intervenciji se lahko odloči za vključitev v psihoterapijo.
